sreda, 31. maj 2017

Krstna tresočka

Nocoj sem se lotila izdelovanja krstne čestitke: odločila sem se za tresočo voščilnico, ki bo tudi krščencu všeč. Ne vem, zdi se mi, da ji nekaj manjka ... očitno moram prespati, da ugotovim, kaj.


Spanje je res trajalo dolgo ... nazadnje sem se odločila za pravokotno osnovo ... malo bolj zbirčna sem bila tudi pri dodajanju vsebine tresočke. Izbrala sem luskice in perlice v svetlejših barvah - nekaj modrih in rumenih, večinoma pa bele, srebrne in prozorne. Tako je izdelek veliko bolj eleganten. Tudi napis sem odtisnila na kartonček, ki sem ga posula z belim reliefnim prahom ter senčila s svetlo modrim Distress Inkom.


Najprej sem na kos akvarelnega papirja odtisnila različne oblike krogov. Nato sem odtise posula z belim reliefnim prahom ter pritrdila z grelno pištolo. Barvala sem z Distress Inki. Tokrat sem uporabila malo manj rumene, ki sem jo veliko bolj razredčila ter uporabila sem tudi malo svetlo modre.

Akvarelni papir sem pritrdila na osnovo za voščilnice v krem barvi, nato sem se lotila "pokrova": izdelala sem sendvič z moosgumijem, prozorno folijo ter okrasnim papirjem. Uporabila sem kar kos akvarelnega papirja. Raje bi uporabila reliefno srajčko z oblaki, vendar moja ni prekrila celotne površine papirja, zato sem se odločila, da bom uporabila te pike, ki prav tako mehčajo podlago.


Ko je bil tudi lepilni trak na svojem mestu, je sledilo polnjenje: uporabila sem več vrst luskic, kristalčkov, perlic, mikroperle ter nekaj izrezkov ptic iz pergamenta in akvarelnega papirja.

Čestitko prijavljam na naslednje izzive:

    Dnevnik: Pohod na Veliko planino

    Ta je jesenska oz. iz konca poletja. Počasi se bližam koncu leta 2016 in tudi strani v knjigi mi zmanjkuje ... Na Veliko planino sva se odpravljala s sinom, ko je oče izrazil željo, da bi se nama pridružil, saj še ni bil gor. In tako smo šli mi trije ... pred sestopom smo si v koči privoščili še kosilo: jaz sem uživala v ajdovih žgancih s kislim mlekom; medtem ko sta moška izbrala klobase. Nič ni ostalo ...


    Ozadje sem narisala po fotografiji: nebo, vrh planote, lesena cerkvica ... nato sem dodala dva odrezka koč ter nekaj fotografij. Napis sem izrezala s šablonami, dodala sem še rumeno sonce in oznako za markacijo

    Pohodnika sem sicer iz začetnega mesta prestavila malo više, ob rob grebena, da se lažje vzpenja ;-) ... sledi markaciji.


    Več strani iz dnevnika najdete TUKAJ.


    Stran iz dnevnika prijavljam na naslednje izzive:

    ponedeljek, 29. maj 2017

    Pod rdečim dežnikom

    Med enim kracanjem po dnevniku in drugim je nastala ta preprosta voščilnica, na kateri dežnik nekako ščiti napis: "Kdor sliši metulje smejati se, ve, kakšnega okusa so oblaki."


    Za osnovo sem uporabila embalažo piškotov ... danes sem že kupila novi dve ;-) ... ki sem jo potem zalepila na osnovo za voščilnice.


    Še prej sem prilepila dežnik, ki sem ga senčila z Distress Inki ter odtisnila misel, ki sem jo posula s prosojnim reliefnim prahom.


    Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:



    nedelja, 28. maj 2017

    Ognjemet za diplomo

    Tokrat sem izdelala fantovsko čestitko za konec študija. Ustvarila sem pravi ognjemet.


    V bistvu je voščilnica zelo preprosta. Najprej sem s svinčnikom začrtala mrežo z devetimi polji, nato sem v vsak kvadrat mreže po enkrat odtisnila štampiljko ognjemeta. Štampiljko sem malo obračala, da se odtis ne ponavlja. Nazadnje sem odtisnila še napis "čestitke". Nato sem vse skupaj posula z zlatim reliefnim prahom ter pritrdila z grelno pištolo.


    Nekaj težav sem imela z odstranjevanjem ostanka prahu. Pritrdil se je le tam, kjer je bil odtis štampiljke, drobne bleščice pa sem odstranjevala kar nekaj časa (s statično krpo za prah).


    Čestitko prijavljam na naslednje izzive:

    petek, 26. maj 2017

    Pisan metulj na prosojnem cvetu

    Še malo ustvarjanja z Izinki in Distress Inki ...


    Najprej sem se lotila ozadja. Z belim reliefnim prahom sem ustvarila trikotnike, nato sem ostalo prebarvala s kombinacijo Izink tušev in Distress Inkov. Nato sem odtisnila še ostale elemente, dva na risalni list, enega na pergamentni papir.


    Sledilo je barvanje in lepljenje ... ter obvezni lepotilni spanec v knjigi z utežjo, starim likalnikom.


    Mislim pa, da bo ta vikend nastalo še kaj lepega, saj sem pravkar prejela novo pošiljko šablon in štampiljk Najlepši par.

    Voščilnico prijavljam na naslendje izzive:

      ponedeljek, 22. maj 2017

      Dnevnik: Ljubo doma, kdor ga ima

       Včeraj po kosilu sem se lotila tega projekta, vendar sem popoldne s sinom igrala nogomet, nato sva skupaj pogledala še en film in nadaljevala sem šele, ko je sin že spal. To pa pomeni, da se je delo zavleklo pozno v noč - čez polnoč. Zjutraj pa sem morala vstati zgodaj kot vedno. Spala sem manj kot pet ur, kar zamen ni nič neobičajnega.

      Ni pomembno, kam grem in za koliko časa; vedno se veselim povratka DOMOV.

       Podlago sem imela že v naprej pripravljeno - ponavadi takoj ko zaključim eno stran, pobarvam naslednjo z belim gessom. Tako mi ni treba čakati in se lahko takoj lotim dela.



      Najprej sem celotno stran prebarvala s svetlo modrim Izinkom z metalnim leskom. Tanjši sloj sem nanesla v zgornjem levem kotu. Nekaj barve sem še odstranila z vlažilnim robčkom ter na mesto modre nanesla rumeno, ki sem jo razmazala čez modro. Nato sem na rumen madež odtisnila štampiljko s krogi, ko se je to posušilo, sem odtisnila še malo štampiljko s pikami, posula sem jo z zlatim reliefnim prahom. Takoj nato sem na desno stran odtisnila globus z belim reliefnim prahom ter puščici, ki sta uperjeni proti Sloveniji, pa še z rdečim reliefnim prahom.



      Že prej sem iz iztrgane strani izrezala pravokotnike in trikotnike za hiške, ki sem jih pobarvala z različnimi barvami Izink tušev. Na strehe sem belo barvo nanesla s šablono. Nato sem vse zlepila skupaj. Za okna sem uporabila washi trak in s črnim tankim flomastrom dodala detajle. Na koncu sem nalepila tri kokoške ... mi jih imamo doma.

      Nazadnje sem še napisala besedilo in stran je končana.

      Več strani iz dnevnika najdete TUKAJ.

      Stran iz dnevnika prijavljam na naslednje prijave:

      Mafin na kartončku

      Danes sem tudi malo reciklirala. Med pospravljanjem sem naletela na cel kup škatel prilubljenih piškotov. Enega sem že porabila ... Mislim, da mi natur papirja za voščilnice sploh ne bo treba kupovati ... 

      Najprej sem natisnila vintage podobo mafina, nato sem izrezala dva kartončka ter osnovo. Na enem kartončku je pristal mafin, na drugega pa sem s črtno štampiljko nanesla Distress ink, ki sem ga malo poškropila z vodo. Cupcake sem pobarvala s Copic markerji.


      Podlago in kartončka sem povezala z bleščečim trakom, ki se pojavlja na obeh. Na podlago sem odtisnila voščilo ter vse skupaj zlepila. Še prej pa sem kartončka povezala z rožnatim rakom. Ker se mi je zgornji del zdel malo prazen, sem dodala drobne pikice, ki naj bi predstavljale pisane sladkorčke, ki padajo na mafin ... potem mi je bilo malo žal, da sem se lotila tiskanja pikic ... zdijo se mi odveč ... le mafin bi morala odtisniti za kakšen milimeter višje.


      Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:

      nedelja, 21. maj 2017

      Kljunčkova knjiga: Džungla


      Temu lahko rečem projekt, saj sem sem porabila skoraj en teden, da sem ga pripeljala do konca. Če štejem še čas, ki sem ga porabila, da sem se poučila o džungli ter poiskala ustrezno gradivo na spletu ... je trajalo še dlje.

      To, da sloni, levi in žirafe ne živijo v džungli vem, vendar moj sin ne dopušča niti najmanjših napak ... prej ali slej bi odkril nepravilnost. Tako sem se najprej podučila, kje živijo posamezne živali. Zaradi pestrosti barv sem se odločila za srednjeameriško džunglo. Nato sem morala le še poiskati njene prebivalce.


      Najprej sem na dva iztrgana lista iz knjige izrezala oval ... enega večjega in drugega manjšega. Sestavljati sem začela od zadnje strani naprej, tako da sem ves čas nadzirala, kaj bo kukalo skozi "okno".


      Podlago sem pobarvala z belim gessom. Nato sem podlago poškropila z alkoholnimi barvami v spreju domače izdelave (uporabila sem modro, zeleno in rjavo barvo). Vogale sem pobarvala z barvami v gelu, ki so vodotopne, zato sem jih raznesla po površini z lahno navlaženim čopičem. Na levi sem uporabila tudi zelen Izink tuš. Na tako podlago sem dodajala rastline in živali, ki sem jih pobarvala s Copic markerji. Za najbolj uporabno se je izkazala šablona Memory Box, Tanglewood Frame. Razrezala sem jo in posamezne dele nalepila v več slojih na podlago.


      Postopek je bil enak kot pri prejšnji, le da sem dodala druge živali in vilo, ki bere knjigo. V prvotnem načrtu je bila vila predvidena za prvo stran, vendar zaradi dolžine besedila, tam ni bilo prostora zanjo, zato sem jo vseeno dodala list zatem. Če že kje obstajajo vilinska bitja, potem je to vsekakor v džungli.

      Skozi okno oz. špranjo v rastju se lepo vidi opico in lemurja, spredaj pa kuka čez rob tukan.


      S te strani se najbolje vidi večplastnost projekta. Besedila še nisem uspela napisati, ker vsaj tega na prvi strani še nekaj časa ne bom, sem se odločila za dodajanje besedila kar na fotografije. Besedilo sem prevedla iz italijanščine, vendar mi tako kot je, ni všeč ... mogoče se bom na koncu odločila za drugo besedilo ... imam čas do začetka julija.


      Vse objave knjige za sina najdete TUKAJ.

      Strani iz knjige prijavljam na naslednje izzive:

      petek, 19. maj 2017

      Sončno jutro

      Po lenobnem začetku popoldneva sem se lotila ustvarjanja. Nastala je tale preprosta enoplastna voščilnica: vzhajajoče sonce, ki počasi odstira jutranje meglice.


      V bistvu je vse skupaj zelo preprosto: najprej sem odtisnila štampiljke z reliefnim prahom, nato sem s čopičem nanesla tri barve Distress Inka: Squeezed Lemonate, Pine Needles, Faded Jeans. Barvo sem redčila z vodo z raztopljenimi Perfect Pearls, zato ima pobarvani del nežen lesk. Za malo kontrasta sicer pastelni voščilnici, sem voščilo odtisnila s črno barvo.


      Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:



      četrtek, 18. maj 2017

      Kinetična voščilnica: Fotoaparat

      Tina in Vladka sta vedno dober razlog, da se lotim ustvarjanja ... če le mi čas to dopušča in imam zares dobro zamisel. Včasih preprosto ni inspiracije ... večinoma ker ni časa. Poleg tega je v središču fotoaparatovega "očesa" šopek, ki ga pričakujejo punce v CRAFT-alnici.

      V preteklosti sem izdelala že nekaj kinetičnih voščilnic, tokrat pa sem se odločila za drugačen pristop. Priznam, da sem navdih iskala na spletu ... v bistvu sem našla navadno voščilnico v obliki fotoaparata pa sem poiskala, ali obstaja načrt za njeno kinetično različico ... in našla TO ... ter takoj nato izdelala TO ...


      Natisnila sem šablono v Pdf ter poiskala približno enako velike šablone za kroge, ostalo sem narezala na roke. Naslednjič moram narediti malo večje luknje za razcepke in tudi tako močno jih ne smem pritrditi na podlago, dobro bi bilo dati vmes en kartonček za distančnik (vsaj zame, ki vedno močno pritisnem razcepke ob podlago), saj je odpiranje zrkla fotoaparata kar trdo. Ker ni nič zlepljeno, bom že ta primerek popravila, vendar ne danes in ne ta teden, saj nimam časa.


      Nekaj sem morala dati na notranjo stran. Če bi voščilnica imela naslovnika, bi se najbrž odločila za fotografijo, ker pa sem jo izdelala kar tako, sem vzela prvo štampiljko, ki mi je prišla pod roke. Odtisnila sem jo na akvarelni papir, posula z belim reliefnim prahom ter pobarvala z vodenkami v barvici.

      Všeč mi je tudi to, da sem končno porabila nekaj kristalčkov iz zelo stare zaloge: kupila sem jih, ko sem bila še na porodniškem, letos pa bo moj sin praznoval svoj 9. rojstni dan. Okrogle kristalčke sem porabila zelo hitro, kvadratni in oglati pa so mi ostali. Imam jih še za eno tako voščilnico


      Edina stvar, ki sem jo zalepila, je šopek z vrtnicami, oz. detajl tega šopka, vse drugo držijo skupaj razcepki. Voščilnico v obliki fotoaparata prijavljam še na naslednje izzive:

      sreda, 17. maj 2017

      Ombre cvet

      Ko sem že mislila, da mi spet ne bo uspelo sodelovati na izzivu pri Craft-alnici, sem našla urico časa, da sem izdelala to voščilnico. Opažam, da se zadnje čase nekako ponavljam ... najprej sem množično uporabljala rumen tuš, zdaj pa se vračam k uporabi te lepe rože, ki jo obožujem.


      Najprej sem z Distress Inki pobarvala papir za ozadje. Uporabila sem Barned Door in Ripe Persimmon. Nato sem na drugi papir odtisnila rožo, ki sem jo pobarvala z istima barvama. Posebej sem odtisnila in pobarvala listje.


      Ker se mi je zdela roža malo premajna, sem njen volumen optično povečala z okvirjem. Šabloni sem imela že zlepljeni skupaj, zato je bilo to delo hitro narejeno. Nazadnje sem odtisnila še voščilo in nekaj pikic.

      Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:

      sobota, 13. maj 2017

      Ob koncu študija

      Ne vem, zakaj diplomo povezujem s peresi. Mogoče me spominjajo na stare stare čase, ko so še uporabljali gosja peresa za pisanje. Tokrat sem izbrala zlato pero s pastelnim ozadjem. Napis je seveda črn, kot bi ga napisali z gosjim peresom.


      Najprej sem pripravila osnovo za štempljanje. Z dvojnim rezanjem sem malo zožila izrez kartončka. Na kartonček sem nato odtisnila pero, ki sem ga posula z nežnim zlatim prahom, šele nato sem se lotila senčenja z Distress Inki: Old Paper, Milled Lavender, Broken China in Squeezed Lemon.


      Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:



      Lepotica išče Zver ...

      Sin je ponovno povabljen na rojstni dan in dekliških voščilnic je počasi zmanjkalo. Pred časom sem kupila to štampiljko in je na resnem projektu še nisem uporabila, zato je bil zadnji čas, da to storim.

      Spet sem posegla po meni tako ljubem rumenem tušu, ki je prispel k meni 8. maja ... od takrat sem ga uporabila na skoraj vsakem izdelku. Všeč mi je ta zlatorumena barva, tako polna energije je in zelo lepo poživi hladne barve, naj bo to črna, siva ali modra. 


      Najprej sem naredila ozadje, odtisnila sem štampiljko z modro barvo, obrezala ter označila mesta, skozi katera sem napeljala zlato nitko. Nitka je zelo drobna, na sami voščilnici naredi zelo lep efekt, na fotografiji pa se jo bolj slabo vidi.





      Potem sem se lotila gospodične. Uporabila sem le dve barvi, tumeni in modri tuš, ki sem ju različno redčila z vodo. Malo sem se bala, da bo papir uvit, ker sem uporabila navaden 100-gramski papir,  vendar se je dobro obneslo. Pred rezanjem s šablono sem papir utrdila z debelejšim kartončkom, da sem gospodično lahko prilepila s 3D blazinicami. Podobno sem naredila z voščilom: 100-gramski papir sem premazala z Distress Inki v modri barvi, posušila, odtisnila voščilo ter posula z belim reliefnim prahom. Nazadnje sem voščilo nalepila na kartonček ter obrezala z novo šablono z zaobljenimi vogali.


      Voščilnico prijavljam na naslednje izzive: